Spoznajmo kraljestvo gliv in gob

Danes bi naj imeli na UNI 3 Velenje sredin večer z Jožetom Lekše o gobah. Ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni so nam naložili drugačno obliko druženja. Tokrat enostransko komunikacijo v obliki prispevka. Biserka Bajec, Leskovar, članica UO UNI 3, zadolžena za sredine večere je obljubila ponovitev sredinega večera v živo v jesenskem času.

Najprej se nam predstavi Jože Lekše, animator zgodovinsko etnološkega krožka in član SO ter veliki ljubitelj gob.

Gobe me spremljajo že od rane mladosti. Otroštvo sem preživljal na kmetiji v Topolšici, ki je bila večji del obdana z gozdom in pot do prvega soseda, je vodila skozi gozd.

Kot triletnik sem že prepoznaval in nabiral gobe. Znanje o gobah sem kasneje nadgrajeval iz gobarskih knjig. V sodelovanju z gobarskimi društvi sem obiskoval seminarje, predavanja in opravil tudi izpit za determinatorja gliv in gob.

Bil sem pobudnik, soustanovitelj in prvi predsednik Gobarskega društva Marauh Velenje, ki je bilo ustanovljeno spomladi leta 2007. Društvo še vedno aktivno deluje, predsednik pa je g. Matej Jenko.

Že od otroštva sem imel spoštovanje do narave in gob. Ta odnos gojim še danes in kot predstavnik Gobarskega društva sodelujem v Naravovarstveni zvezi Smrekovec.

KAJ SO GLIVE IN GOBE?

Poleg rastlin in živali tvorijo glive (Mycota) samostojno skupino živih organizmov in zaokrožujejo biološko ravnovesje na naši zemeljski obli. Glive so ena najstarejših in tudi najbolj obširnih ter pestrih skupin organizmov, ki naseljujejo naš planet. Število vrst so v bližnji preteklosti ocenjevali od enega do dveh milijonov. Sodobna znanost pa danes ugotavlja, da je gliv v resnici še več in zato lahko upravičeno govorimo o KRALJESTVU GLIV IN GOB.

Glive so kot pajčevina tanke nitke, ki se najpogosteje razraščajo malo pod zgornjo površino zemlje. Te tanke nitke imenujemo micelij. Po velikosti delimo glive na mikro in makro glive. Makro glive so tiste, ki jih ljudje lahko vidimo s prostim očesom in so večje od dveh mm. Te večje (višje razvite) glive poženejo ob ustreznih pogojih iz zemlje trosnjake, ki jih v vsakdanji praksi imenujemo GOBE.

Številne družine in vrste gob imajo (do neke mere) obliko dežnika – klobuk in bet. Pod klobukom imajo nekatere lističe, druge letvice ali drobne luknjice, kjer zorijo kot prah drobni trosi. Ko slednji dozorijo, jih veter, voda, živali in človek raznašajo na večje razdalje in tam si trosi pod ugodnimi pogoji (podobno kot semena rastlin) najdejo nov prostor za njihovo rast in razvoj.

V Sloveniji je bilo najdenih in tudi uradno poimenovanih preko 3.000 višje razvitih vrst gliv oziroma gob. Za lažje določanje delimo determinatorji (določevalci gob) in gobarji gobe na rodove in družine gob. Te družine so si po videzu podobne in imajo (v pradavnini) tudi skupne prednike.

Gobe delimo tudi po njihovem »prehranjevanju« in njihovi vlogi v naravi:

Saprofitske gobe ali gniloživke razkrajajo odmrle rastlinske in živalske organizme in tako ustvarjajo rodovitno zemljo za rast novih rastlin.

V naravi so zelo pomembne t. i. mikorizne gobe, ki živijo v sožitju z rastlinami (z drevesi v gozdu) in si drug drugemu (kot dobri prijatelji) pomagajo pri rasti.

Omembe vredne so tudi parazitske ali zajedalske glive in gobe, ki za svojo prehrano napadajo in uničujejo zdrave organizme.

Gobarji delimo gobe še na več skupin: pomladanske, poletne, jesenske gobe, gobe, ki rastejo predvsem v gozdu (mikorizne gobe), drevesne (olesenele gobe), travniške, podzemne gobe (gomoljike) itd.

Za večino nabiralcev gob so najbolj pomembne užitne gobe.

Po užitnosti delimo gobe na: U užitne, PU pogojno užitne, NU neužitne, S strupene in SS smrtno strupene gobe. Pomembne so tudi t. i. zdravilne gobe, ki z uživanjem le-teh krepijo naš imunski sistem in tudi zdravijo na naraven način.

Kako v gozd? Kako prepoznati osnovne vrste užitnih gob, da se ne bomo zastrupili, pa si boste lahko prebrali v prispevku, ki naj bi izšel v mesecu maju.