Večletno druženje ljubiteljev narave nas druži tudi izven rednega urnika. Naša lepa narava je preveč vabljiva, da bi po nepotrebnem ostajali doma… Precej nas je tudi članov obeh krožkov in na predlog vodij krožka Pohodništvo Marije in Darke smo se sestali že pred uradnim začetkom novega šolskega leta 2016/2017.
Pot nas je konec septembra lani ponesla na Gorenjsko, kjer smo iz osrčja svetovno znanih planiških skakalnic z novim centrom najprej krenili v smeri Tamarja. Spotoma smo si ogledovali zanimive balvane, pokukali skozi stebre ob poti z izjemnimi pogledi na naše prelepe vršace ter se pred domom povzpeli do izvira Nadiže. Pri koči smo se okrepčali, se naužili pogledov na simbol našega planinstva Jalovec, se odlično razpoloženi »zabeležili« v fotoaparat in se vrnili v Planico. Tu so se tisti, ki tega še niso doživeli, s sedežnico povzpeli na vrh naše letalnice velikanke, kjer vsakemu zastane dih ob misli na junake skakalce.
Vračajoč po Gornjesavski dolini smo se ustavili pri Zelencih, kjer smo se spet srečali z Nadižo, ki tu izvira iz tal kot Sava Dolinka in na razširjenem oglednem področju občudovali njeno modro-zeleno barvo. Skozi trstičje se neopazno vije proti jugovzhodu naše domovine.
V Kranjski Gori smo zavili mimo jezera Jasna v smeri Vršiča, kjer smo se ustavili pri Mihovem domu, od koder smo se na pot proti Ruski kapelici podali peš. Mogočno ostenje Prisojnika z Ajdovsko deklico se je dvigalo nad nami in tudi tu nam je zastajal dih ob pogledu na mogočne gore. Po ogledu prijetnega okolja kapelice smo sedli na avtobus in se (spet) ustavili pri Mihovem domu, kjer smo se predali soncu in okusnemu toplemu obroku.
Prednovoletni čas nas je tik pred Silvestrom zvabil na bližnji Koželj, katerega je prejšnjo noč rahlo pobelil sneg in nam pričaral zimsko pravljico. Iz Glasbene poti smo krenili desno po njegovem grebenu, se poveselili ob počivališču vrh njega s krasnim razgledom na mesto Velenje z jezeri in Uršljo goro z belo čepico. Ob sestopu smo se pred lokalom Pri Jožici srečali z Božičkom, ki nam je s trobento pognal kri po žilah, kar je bil odličen uvod za razgreto druženje v lokalu. Prednovoletni čas je pač vesel in takšnega smo doživeli tudi mi.
Ob prihajajoči pomladi smo se družno podali na tradicionalen pohod po Jurčičevi poti, ki se pričenja v začetku marca v Višnji Gori. Pot se vije sprva nad krajem ob vznožju razvalin gradu, nato pa pelje po nežni pokrajini, kjer njihova pomlad nekoliko prehiteva našo. Zanimivosti je polno in ljudje se trudijo z odlično organizacijo pohoda, ki svoj višek doživi s kulturnim programom na Muljavi v neposredni bližini rojstne hiše Josipa Jurčiča. Po njem smo se odpravili še proti Krški jami z izvirom Krke in občudovali bogato okrašeno naravo.
Na koncu smo se odzvali še vabilu domačinke Marjance, ki nas je v Znojilah prijazno pogostila v svojem toplem domu, od koder smo se hvaležni in polni lepih vtisov poslovili.
Takšna druženja nas še bolj povezujejo ter bogatijo naša prijetna in lepa doživetja!
Fotografirala in zapisala: Marija Lesjak, mentorica krožka Planinarjenje
Objavila: Zdenka Uršnik
