»Kdor čaka dočaka« pregovor še vedno velja in tako smo tudi mi, planinci UNI 3, končno ujeli krasen sončen dan na »naš četrtek« in si izpolnili željo, obiskati vabljiv Nanos. Posebej vroča želja je bila tistim redkim, ki ga doslej še niso uspeli obiskati.
Izstopili smo na lepo urejenem parkirišču v Razdrtem, kjer nas je takoj pozdravila množična skupina cvetočih perunik, ki je obljubljala s cvetjem polepšano pot. Po začetnem razvajanju naše slavljenke Slavice smo se podali na pot, ki se je višje gor razcepila na položno in strmo. Ravno tu smo se srečali s parom naših let in skupno sredi gozdiča zapeli našo himno Čez zelene trate. Moški je glasbenik in med drugim dirigent, tako, da nismo »mogli« kar tako mimo… Prijetno srečanje nam je dalo energijo in pot so nam pričele lepšati cvetoče potonike, perunike, irisi ter ostalo cvetje. Pot se je skoraj neopazno dvigala in odstirati so se nam pričeli razgledi na južna pobočja Nanosa in prelepe Vipavske doline. Kmalu smo bili nad cerkvico Sv. Hieronima in zaradi lepot razgledov je bil čas za počitek.
Z obnovljeno energijo smo premagali zadnji del poti in že smo bili na področju mogočnega RTV oddajnika in Vojkove koče, ki je ob četrtkih sicer zaprta, kar pa nas ni motilo. Senca pod krošnjami dreves nam je nudila prijetno okolje za počitek in druženje, ki ga je popestril znan obraz Jureta Seška s spremljevalko, ki sta se pridružila »pojoči« čestitki naši slavljenki.
Nikamor se nam ni mudilo in ogledali smo si razna spominska obeležja, ki spominjajo na pretekle čase naše zgodovine. Pred odhodom je sledil še obvezen krst za nove obiskovalce očaka Nanosa. Po obveznem fotografiranju je sledil povratek v smeri prej imenovane cerkvice, kjer smo spet posedeli. Z zanimanjem smo se seznanili z njeno zgodovino in Sv. Hieronimom, ki se je sem umaknil v puščavniško življenje. Še vedno se pri njej zbirajo številni romarji s svojimi priprošnjami.
Pot smo nadaljevali v smeri Podnanosa in uživali v lepih razgledih prostrane planote nad Rebrnicami. Pri osamljeni vili smo zavili levo navzdol in pri kapelici stopili na cesto, kjer nas je pred tunelom čakal avtobus. Za nami je bil krasen dan, ki nas bo še dolgo spremljal v duši!
Fotografirala in zapisala: Marija Lesjak , mentorica krožka Planinci
Objavila: Zdenka Uršnik
