Naš dolgoletni član Martin Pustatičnik nam je pisal in poslal pesmi, ki jih objavljam tako, kot so prispeli.
Najprej za bližajoči se materinski dan.
Pošiljam Vam pesem za materinski dan.
Starejši kot sem, bolj se spominjam svoje matere.
Sem ji večni dolžnik…
MATERINSKI DAN
Spočela te je mati,
rodila te je mati;
Stisnila na svoje srce:
(po Prešernu…)
“vse kar bilo je,
pozabljeno je…”
in ni…
Koliko dni in noči,
si se v meni prebujal,
bila sva srečna oba.
Koliko hrepenenja in upov
je tlelo v tebi in meni,
dragi otrok moj!
Si iz mojega telesa izšel
zagledal luč sveta;
razjokal si se,
z obema rokama objel si me
in našel dojki dve.
In zopet sva eno in isto telo:
ljubezen spleta svoj krog,
nad nama so zvezde
in večni bog.
Ko boš odrasel,
boš poln svojih skrbi;
nad njimi bedela bo mati,
čeprav na njo pozabil si že.
Ko nekoč ti bo
zelo hudo,
pred tabo kamnite le poti
in solzne oči,
te mati pokliče:
»Otrok moj, objemi me
naj ti pomagam nositi
tvoje gorje.«
Martin Pustatičnik
************************************************************************************************************************************
Nato še za prireditev v maju (Jajčerija )
Pesmi sta nastali na osnovi literature in anekdot o jajčeriji.
PRELJUBI SVET* FLORJAN,
DEKLETE, JAJCE SAM!
Tretjega maja se v Florjanu zberejo
okoliški pobi. So samski, včasih so
imeli 18 let. Večkrat je sklep zarečen
kdor dobro poje, je lahko tudi poročen.
Fantje, ki so zadnjikrat zraven,
nosijo na prsih pušljc cvetic,
novinci pa hodijo s krpico z jajci navštric.
Nekaj dni pred pobiranjem jajc jo ni hiše da jo družba fantov ne poiše, pod predpražnik listič položijo, povedo, da jajca, toukec,… si želijo.
Jajca je treba ponoči pobrati,
danes pa fantje še ob svitu ne morejo spati.
Fantje so surova jajca pili
da tako so peli,
kot so si želeli.
Ob koncu vedno zajuckajo.
in v časih še zapojejo:
Preljubi svet* Florjan,
deklete, jajce sam!
Če daste vsaka po tri,
več piščet se zvali.
Na poti od hiše do hiše so
se fantje pogovarjajo,
kakšne dečle so bile pri prejšnji hiši.
So zrele, da jih fantje nagovarjajo…
»Kdor od fantov je pameten bil,
se je šel z dekletom pečat,
ne pa jajca iskat.«
Če se luč v hiši ne prižge,
fantje vzamejo jajca in pijačo;
Če se luč prižge,
za malico dobijo fantje morda tudi kračo…
Potem ta glavni reče:
»Pobi, zdaj pa gremo!«
Jajce je bilo navadno skrito
v moki, pepelu, krušni peči
ali v kakšni krušni vreči,
ali kje drugje zakrito.
Domači so pripravili liho
število surovih jajc.
Bili so tiho.
Sodo število jajc je pomenilo,
da dekle pri hiši bi se rado oženilo.
Če je bilo v pleterju sodo število jajc, so morali fantje poiskati še tisto skrito jajce, vedeli so, da nekje v hiši je.
Domači so fantom večkrat pomagali,
fante so usmerjali z besedo »vroče«,
če so iskali v pravi smeri
in z besedo »hladno«,
če so šli v nepravi smeri.
Če fantje pri določeni hiši
več let niso dobili nobenih jajc,
so domačijo osramotili:
veliki koš – listnek –na vrh so lipe dali ali ga na sleme hiše posadili in vso vas na to opozorili.
Pobiranje jajc se konča
pri Mežnarju pod cerkvijo,
kjer fantje zajtrkujejo.
Jajčerijo pripravijo prvo ali drugo
soboto po pobiranju jajc.
Zvečer se zbere staro i mlado.
Jedo kuhana jajca, šnite in
zeleno solato z jajci.
Za Florjanovo nedeljo so dekleta
s kitami iz zimzelena okrasila cerkev;
na kite so bila vpeta
izpihana jaca.
Martin Pustatičnik
( verzificiral besedilo)
Viri: Mesečni LIST občine Šoštanj, maj 2005:
pripovedovali Franc Golavšek, Silvo Mežnar in Boris Golavšek.
SVETI FLORJAN IN JAJČERIJA
Sveti Florjan je
bil rojen v tretjem stoletju
v Ziselmamžerju pri Dunaju.
Bil vojak je znane rimske legije.
V mestu Lavrika pri Linzu
bil cesarjev je namestnik.
Ker je bil kristjan,
bil preganjen v rimskem je cesarstvu.
Takrat je vladal Dioklecijan.
Pri načrtovanju iz zapora štiridesetih
kristjanov bil tudi on je žrtvovan.
Grdo so z njim ravnali,
na vrat mu mlinski kamen privezali
ter ga vrgli v reko Enns,
kjer ga voda je navrgla,
obležal je mrtev tam na skali.
Žena Valerija ga je
pokopala na skrivaj.
Po mnogih več stoletjih
pa so odprli grob njegov,
v Rim okostje odpeljali
in ga za svetnika proglasili;
težki mlinski kamen
pa v cerkvi tam pri Linzu položili.
Na njegovem spomeniku
ga vidiš s helebardo
in z vedrom vode,
ko poliva hišo v ognju.
Praznik je gasilcev četrti maj,
Takrat imel je sveti Florjan god
in se praznuje zdaj.
Sledi zahvalna maša,
Svete maše se gasilska društva
vedno udeležijo, se zahvalijo,
za novo varovanje prosijo.
Ko rimski imperij
bojevnikom zaslužnim
velike je delil komplekse zemlje,
se zgodovine voz
v fevdalni red pripelje.
Tlačani desetino, tlako
skrbno morali so poravnati;
za nesreče in požare
jim nihče ni hotel kaj dajati.
Nastajale so skupnosti pri njih,
ki za reveže so zbirale pomoč.
Nastajale so šege in navade
tlačanom zveste dan in noč.
Je med te sodila vaška jajčerija,
Tlačani z jajci popestrili so dogodek.
God Svetega Florjana na četrti maj,
so počastili kot le kaj.
Dva dni pred godom svetega Florjana
ustanovili so skupine pobiralcev:
Je na čelu bil voditelj z velikim grebenom, ki je znal odlično kikirikati, zraven pa bile so putke, ki so znale klokati.
V skupinah večjih po vaseh hodili so
z godci ali le piskači, ki so piskali na list; nosač košare bil jajc je veliki lubist a piti on ni smel, da se pri jajcih ni oštel…
Na poti proti domačiji
so petelinčki kikirikali,
putke klokale,
ko do hiše so prišli,
ubrano so zapeli vsi.
Gospodinje in dekleta so povedale,
da jajca so pripravljena,
le malce so zakrita,
poišče naj jih druščina nabrita.
A skupine so zahtevale od domačije,
da jim izročijo talko
kot nekakšno varovalko,
da so jajca res pripravljena,
na pravem mestu že nastavljena.
Če talka mlado je bilo dekle,
petelinčkom je poskočilo srce…
Ko so našli jajca,
se druščina je preselila pred domačo klet, gospodar postregel je s pijačo, gospodinja pa s pogačo.
Tu in tam se našel je naduti gospodar,
ki mu bilo za jajčerijo je prav malo mar.
A druščina je nekaj gnilih jajc
mu nastavila pred vhodna vrata:
ko zjutraj stopil gospodar na je domači prag
je stopil je na gnila jajca,
se smrad je širil do pol vasi,
kaj se je zgodilo,
so vedeli vaščani vsi.
Ta in še nešteto drugih običajev
so spodbujali ohranitev narodne indentitete, samobitnosti našega naroda.
Po drugi svetovni vojni je ljudska oblast Z » Zakonom o prepovedi beračenja« prepovedala tudi jajčerijo.
Le na skrivaj, po tihem, kje visoko v hribih so po tiho še kikirikali petelinčki.
Martin Pustatičnik
( verzificiral besedilo)
(Vir: VERA SCHAUBER * MICHAEL : SVETNIKI… Berdnik Jože: Jajčarija )
Hvala Martinu za literarni prispevek.
Objavila: Zdenka Uršnik, 01.03.2019.
