Štirinajst upokojenih ustvarjalk, ki prihajamo iz različnih krajev, vse od Šoštanja in Velenja, do Mozirja in Ljubnega, je pod mentorstvom Danice Arzenšek od oktobra do konca marca spoznavalo različne tehnike likovnega izražanja. Nastale so grafike, med njimi linorezi in monotipija, pa akvareli, izdelki iz gline in različne druge kombinirane tehnike. Mnoge od teh so lahko obiskovalci občudovali na razstavi v Vili Bianca v Velenju.
Kot se spodobi za uspešen zaključek 40-urnega tečaja, smo se za uspešno delo nagradile z izletom. Tokrat smo se podale po poteh ustvarjalcev in ljubiteljev kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline.
Na poti skozi Okonino smo opazovale znamenito Cerkev Sv. Jakoba 15. Iz stoletja, ki ima kar štiri turne.
V Radmirju so nas pričakale članice društva Toplica, ki so nam pripravile priložnostno razstavo svojih izjemnih vezenin, klekljanih ogrlic in drugih izdelkov in nam postregle z odličnim pecivom.
Kar dolgo pa smo se zadržale v zakladnici mašnih plaščev v Radmirju v cerkvi Sv. Frančiška Ksaverija. Župnik Jože Vratanar nam je tako prijetno, zanimivo, poučno in na trenutke hudomušno pripovedoval o nastanku vseh teh plaščev, da bi še kar poslušale o zanimivostih te in okoliških cerkva.
V Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu sta nas že čakala Jože Božič in Janez Mavrič. Božič nam je pripovedoval o nastanku miniaturnih hiš in drugih zanimivih objektov iz lesa, Mavrič pa o nastanku in stalnem izpopolnjevanju svoje zbirke podobic, razglednic, slik in etnografski zbirki, ki smo si jo kasneje ogledali v Galeriji Štekl.
Margareta Atelšek, ki nas je vodila po teh zanimivih poteh, do sedaj nam ne prav dosti znanih, je predstavila dejavnost Zavoda Stanislava, me pa smo ugotovile, da se bomo morale v Gornji Grad še vrniti. Zavod namreč vsak mesec nudi drugačno notranjo podobo, saj svoje izdelke ali zbirke na ogled postavijo vedno drugi razstavljavci, spreminja se tudi etnološka zbirka. Ogled največje katedrale v Sloveniji ostaja na dolgu za naslednje poučno pohajkovanje.
Na poti nazaj smo se ustavile še pri Radovanu Weisu. Tam smo ostale brez besed. Njegova zbirka izdelkov iz različnih vrst lesa je izjemno bogata, saj ne gre v prvi vrsti za izdelke, ampak za ohranjanje in predstavitev našega in tujega, tudi eksotičnega lesnega bogastva. Bilo bi nam žal, če si ne bi vzeli časa še za to nenačrtovano srečanje z izjemnim umetnikom.
Dan je bil hladen in zaključile smo ga v toplini prijetnega gostišča Prodnik. Ogrel nas ni samo slasten čaj, pa kasneje čudovita obara z domačimi žganci, ampak tudi prijazni pogledi in prijetni nasmehi lastnikov.
Tik pred zaključkom našega prijetnega druženja smo izvedele, da je Prodnikov želodec pred eno uro prejel zlato medaljo na Dobrotah Slovenije na Ptuju in ja, zaključile smo z degustacijo.
Zdaj vemo, kje so doma prijazni in ustvarjalni ljudje, med njimi tudi dve naši članici, Marjana Siter – Janezova Marjana in Margareta Atelšek, zato je bil to naš prvi, a zagotovo ne zadnji obisk.
Tekst: Margareta Atelšek
Fotografirala in uredila: Zdenka Uršnik
