V petek, 31. januarja 2025 smo člani zgodovinsko etnološkega društva AD UNI3 Velenje organizirali ekskurzijo v Hotunje in Ponikvo.
V Hotunjah smo obiskali rojstno hišo Blaža Kocena ( 1821 – 1871) enega vodilnih šolskih geografov 19. stoletja.
Blaž Kocen se je rodil v skromni podeželski družini v Hotunjah pri Ponikvi 24. januarja 1821. Sprva duhovnik je po letu 1848 postal gimnazijski učitelj v Celju in kasneje v Ljubljani. Nato se je preselil v Gorico, kjer je izdal svoj prvi geografski učbenik. Leta 1848 je odšel v Olomouc na Moravsko, kjer je bilo njegovo najustvarjalnejše obdobje. Umrl je komaj 50-leten 29. maja 1871, na Dunaju. V svojih delih je pokazal tudi narodno zavest, saj je na karti alpskih dežel v svojem srednješolskem atlasu posebej zapisal la slovenska krajevna imena. V svojem delu je poskušal združiti uporabnost, ekonomičnost, preglednost in znanstvene novosti. Kocen je zaslovel predvsem s svojimi atlasi, ki od leta 1861 do danes nosijo njegovo ime in spada med najpomembnejše avtorje didaktičnih učil za geografijo v drugi polovici 19. stoletja v Avstriji. Sprva so atlasi izhajali v štirih jezikih, kasneje pa kar v 18 jezikih na treh celinah, ter skupaj v preko 300 izdajah in milijonih izvodov.
Na Slomu pri Ponikvi smo si ogledali rojstno hišo največjega sina Ponikve blaženega Antona Martina Slomška, prvega mariborskega škofa, pesnika, pisatelja, ter velikega vzgojitelja in narodnega buditelja.
Anton Martin Slomšek se je rodil na Slomu pri Ponikvi leta 1800 v kmečki družini. Oče ga je želel imeti na kmetiji, a je Tončku ob podpori matere Marije in kaplana Prašnikarja le uspelo priti v šole. Leta 1824 je postal duhovnik in nato uspešno služboval v Novi Cerkvi, Celovcu, Vuzenici, Št Andražu na Koroškem. Po dolgoletnem trudu mu je leta 1859 prenesti sedež škofije v Maribor. Tako je združil severovzhodne Slovence, Maribor pa naredil za versko, kulturno in šolsko središče Štajerske. Ima velike zasluge za vero in narod. Bil je svetniška osebnost in 19. 9. 1999 ga je papež Janez Pavel II. v Mariboru razglasil za blaženega.
Obiskali smo tudi župnijsko cerkev na Ponikvi, in sicer v stranskem oltarju sv. Antona Puščavnika, so izpostavljene njegove relikvije, nanj pa spominja tudi ostanek oreha na zunanji steni cerkve in več drugih obeležij.
Foto: Rajmund Valcl, predsednik
