Manca Potočnik, mentorica dveh krožkov Pogovorne nemščine in Pogovorne angleščine nam je poslala prispevek vsebine:

“Obe skupini sem prevzela v zadnjem trenutku, potem, ko sta prejšnja mentorja odpovedala svoje sodelovanje. Nobena od skupin naj ne bi bila začetna, a tudi ne na določeni stopnji  t.j. vezana na učbenik, zato sem se morala sama hitro odločiti, kaj bi uporabila in kako bi potekale naša jezikovna srečanja. Glede prostorov (LU za nemško skupino, OŠ MPT za angleško skupino) in časa (torek popoldne za angleško in sreda dopoldne za nemško skupino) je bilo že prej dogovorjeno, čeprav se meni vsaj prostor na OŠ MPT ne zdi najbolj primeren. Na začetku sem poskusila dobiti osnovno informacijo s kratko anketo želja in pričakovanj, a tudi predhodnega znanja (to ni bil test), ki je pokazala zelo raznoliko skupino in to se je potrjevalo ves čas naših srečanj. Tudi sedaj, ko poskušam povezovati obe skupini preko telefonskih sporočil (fotografiram tekste, naravo ipd./nanje navezujem vprašanja oz. ˝naloge˝), je odziv zelo različen; tako sedaj glede na zelo različne odzive – od hitrih,kratkih, preko izčrpnih odgovorov  do popolnega molka –  že vem, komu verjetno moje tovrstno komuniciranje ni všeč, morda ga dojema celo kot  nadlegovanje in tem v bodoče ne bom pošiljala tovrstnih jezikovnih izzivov. Že sedaj sem morala izvzeti nekatere (2), ker  nimajo dovolj zmogljivih telefonov. Zato upam, da bomo jeseni lahko ob srečanju ˝iz oči v oči˝zopet vzpostavili pristni jezikovni stik, enakovredno za vse.

Pri delu v učilnici sem uporabljala različne vire  in pripomočke. Zvočnim posnetkom sem se izogibala, saj ima marsikdo slušne težave (izkušnje iz preteklih let). Videa nisem mogla uporabljati. Z angleško skupino smo na zaključku sicer  šli v knjižnico, da bi si ogledali angleški film, a to ni bilo veliko drugače kot če bi si šli skupaj ogledat film v kinu ali na televiziji. Torej, uporabljali smo različne krajše ali daljše, aktualne ali literarne tekste, ki sem jih v fotokopirani obliki prinašala s seboj. In nanje se je navezovalo ostalo naše delo. Ker so dobili (tudi kupili) različno slovnično gradivo, smo to vključili v naše vaje. To bo tudi ogrodje našega bodočega dela, saj ga še zdaleč nismo izčrpali. Na mojo spodbudo so začeli tudi s seboj nositi slovarje, voditi svoj osebni slovarček ipd. To spodbujam tudi s sedanjim ˝delom po telefonu˝.

Viri za tekste: jezikovni reviji »Spotlight« (angleški j.) in« Deutschperfekt« (nemški j.),poenostavljene zgodbe ustrezne stopnje (v fotokopirani obliki, da lahko pišejo opombe), ki jih lahko doma tudi večkrat preberejo.  Nekaterih zgodb tudi nismo mogli predolgo brati na srečanjih, saj bi sicer ne mogli narediti nič drugega. Glede na interes oz, željo, jih bomo ponovno vključili, vsaj v naše razgovore.

Opravili smo vse predpisane ure, zato nas nenadna in nenadejana karantena ni prehudo prizadela. Le uradnega zaključka s tradicionalnim izletom nismo mogli izvesti. Mislila sem, da bi to vsaj delno opravili ta teden, seveda tu v Velenju, saj bi bilo kar nekaj primernih zunanjih lokacij (n. pr. novi grajski park ipd.), a sem po odzivih nekaterih uvidela, da imajo mnogi že druge, predvsem družinske, obveznosti. Tako žal tudi nimamo nobene nove fotografije za Bilten.

Čas hitro mineva in z jesenjo pride čas novih izzivov tudi za U III in za vse njene »študente«.

Srečno vsem!