Anka Pugelj, mentorica krožka Planinarjenje na UNI 3 Velenje, nam je poslala čudoviti prispevek, katerega v celoti objavljamo:

Juliana trail je čudovita pot, ki vodi skozi zelene gozdove in cvetoče travnike, ob bistrih potokih, mimo zgodovinskih mest in čudovitih alpskih vasi, za katere morda sploh še nismo slišali. Speljana je pod visokimi gorami  in omogoča  pristen stik z domačini, spoznavanje njihovega življenja, tradicije, kulture in kulinarike. Krožna daljinska pot je dolga 270 kilometrov in je razdeljena na 16 priporočljivih etap v povprečni dolžini 17,5 kilometra. Vse se zaključijo na mestih, kjer si lahko odpočijemo in si naberemo novih moči za nadaljevanje poti. Čeprav ima pot skupno 7163 višinskih metrov, poteka večinoma po poteh, ki jih zlahka zmorejo tudi starejši pohodniki, otroci, ob primernem spremstvu pa tudi invalidi in osebe s posebnimi potrebami. Običajno se po razkošne razglede odpravimo na kakšne vrhove, toda tudi na potepanju po dolinah in sredogorju se nam razkrivajo fantastične podobe gorskega sveta.

Planinci UNI3 Velenje smo se odpravili na potepanje po 6. etapi te prelepe poti, ki je speljana od Pokljuke do Bohinja. Pot smo pričeli v Stari Fužini in se sprehodili ob kristalno čistem potoku Mostnica, ki je v skale vrezal do 20 metrov globoka korita. S panoramske poti ob koritih smo opazovali zanimive stvaritve narave, kot so tolmuni, brzice, prevotljene skale, ki s svojimi oblikami burijo domišljijo in bazenčke, ki so kar vabili, da bi se okopali v njih. A to seveda ne gre, ker je ta bohinjski biser del zavarovane naravne dediščine, kjer je vsakršno poseganje človeka strogo prepovedano. V zgornjem toku Mostnice se je dolina razširila in nas pripeljala v idilično dolino Voje, s prekrasnimi travniki in  počitniškimi hišami.  Prav na koncu vasi pa je kraljeval slap, kjer smo si v prijetnem hladu odpočili in si nabrali potrebnih moči za vzpon na Pokljuko.

Pot do Uskovnice se je strmo vzpenjala, a z vsakim korakom so se odpirali vedno lepši pogledi tja proti Triglavu in na Spodnje bohinjske gore. Po dobri uri vzpona po zaviti gozdni poti, smo prišli na planino in se sprehodili do planinske koče. Jurčki, ki so se sramežljivo skrivali ob poti, so dajali slutiti, da se je gobarska sezona na Pokljuki začela.

Še zadnje okrepčilo pri koči in že smo jo mahnili dalje, proti Rudnemu polju, kjer nas je čakal avtobus.

Res je bilo lepo. Služilo nam je tudi vreme, čeprav so meteorologi za ta dan napovedali poslabšanje in padavine. A toplo sonce se nam ni izneverilo. Prijetno nas je grelo in nas razvajalo v teh pozno poletnih dneh.

Na koncu pa naj omenim še to, da me ime te prečudovite poti po našem gorskem svetu okoli Triglava, malo moti. Zakaj trail? Da se bolj fino sliši? Ali pa mogoče, da bolj privlači tujce?

Nam, preprostim in srčnim planincem bi bilo bolj domače ime kar Pot pod vršaci Julijcev ali Krožna pot pod vrhovi Julijskih Alp. Kakor koli že, pot je čudovita in resnično vabi na potep tudi pohodnike, ki želijo ob prijetni hoji in z manj fizičnega napora spoznavati naš prelepi gorski svet.

Objavila: Zdenka Uršnik