Duška Kolšek, animatorka krožka Pesništvo in recitiranje, ki ga vodi Nevenka Hvalec, članica UO UNI 3, nam je napisala prispevek, katerega navajam v celoti:

“Leto dni nazaj, v mesecu maju, je bil krožek Pesništvo in recitiranje le napoved, kot dobra vremenska napoved, ki mnogo obeta, potem pa jo odpihnejo severni in južni vetrovi.  Ampak tokrat ni bilo tako. V krožek se nas je v jesenskem času vključilo pet učencev. Mentorica Nevenka (Neva) Hvalec, ki nas je vodila skozi  program, je skrbela, da so bile naše ure, kot je “zapel “naš poet dr. France Prešeren:

“ Vreména bodo Kranjcem se zjasnile,
jim milše zvezde kakor zdaj sijale,
jim pesmi bolj sloveče se glasile …”

Prvo srečanje se je zgodilo v četrtek, 3. oktobra 2019, ob 9. uri. Mentorica nam je predstavila vsebino in cilje in nas z njej lastnim načinom dela osvobodila treme in začetniških zadreg. To ni bil le krožek, to je postala  prava šola, z urnikom, zvezki, knjigami, tablo, kredo in domačimi nalogami. Poslušali smo razlage pesniških oblik, prebirali in se poglabljali v Prešernove pesmi in pisali domače naloge – lastne pesmi.

Zgodila se je ura, ko je mentorica z vedrim glasom napovedala naš prvi pesniško-recitacijski nastop, in sicer na (po)novoletnem srečanju članov UNI 3 v Hotelu Paka. Bi ali ne bi, ni bilo vprašanje. Sestavili smo scenarij in stopili v živo  pred občinstvo. Bila je nepozabna izkušnja, doživetje.

 

A naša mentorica je “zahtevna “učiteljica: “Dragi učenci, predstavili se bomo na Radiu Velenje.” Nekateri smo mrzlično iskali vzroke, da ne bi sodelovali. Nismo uspeli. Opravičenih izostankov ni bilo. In … 8. februarja 2020 ste nas lahko poslušali s predstavitvijo lastne poezije in odlomki Prešernovih pesmi.

V učilnici smo še naprej s spoštovanjem prebirali Prešernove gazele, glose, sonete … in ustvarjali  lastna dela. Potem pa … Sredin večer… V objemu treme smo našim “sošolcem” iz drugih krožkov pokazali, kaj smo se naučili …Tudi ta kulturni dogodek ostaja nepozaben.

V eno izmed naših ur se je vključil pesnik, gospod Martin Pustatičnik, ki nam je predstavil njegov vzgib, ki ga vodi v pesnjenje.

Nismo se  pozabili pokloniti tudi našemu pesniku – Karlu Destovniku Kajuhu.

Dogovor, da bomo pred podelitvijo spričeval še sedli v šolske klopi, je okužil koronavirus in ostali smo doma. Pogrešali smo stik s šolo, sošolci, zato smo se iskali na spletu. Dolge ure osame je prekinil klic mentorice: “Pred vami je domača naloga: Osebna predstavitev za spletno stran UNI 3.” In vedno ubogljivi in pridni učenci, kot smo bili, smo nalogo naredili vsi. Hvala vsem za všečke, smo se počutili  mlade.

Bliža se konec šolskega leta in držimo pesti, da smo si prislužili dobro oceno in napredovanje v novo šolsko leto. V urah, ki smo jih preživeli skupaj, smo, včasih neznanci, postali drug drugemu ljubi sošolci. Mentorica nas je vodila na pot do cilja prijazno, strpno in z nasmehom opozarjala na to, da smo lahko boljši. Hvala ji, ker je z nami delila svoje neizmerno znanje, pozitivno energijo in nalezljivo vedrino.

Hvala vsem poetom, tistim nad oblaki in tistim med nami, za navdih. Ne sodite nas “prvošolčkov”  prestrogo. Moje osebno mnenje, ki naj vam bo vabilo: Biti študentka v tem  krožku je bila (in bo) neprecenljiva izkušnja, za vse drugo imam “mastercard”.

 Haiku:

Četrtek – siv dan,

ki iskal je mavrico,

srečen dan poezije.

 

 Zgodba o Četrtku

V deželi Koledar je živel Četrtek. Bil je navaden, neopazen vsakdan, najbližje mu je bila želja, da čim hitreje mine. Zakaj? Njegov sosed je bil zelo zaželen Veseli petek.

Tako je životaril in zavistno opazoval sosede, vse obarvane v  barve veselja in težko pričakovanih dogodkov.

Četrtek je hrepenel po sreči, priljubljenosti, ljubezni …

Zbral je pogum in sramežljivo pokukal v življenje, ki je teklo mimo njegovih sivih vrat.

Takrat je pred sabo zagledal  nasmejano skupino in .. bila je ljubezen na prvo rimo.

Tako je četrtek, dan, ki ni bil nič posebnega, dobil krila, spletena iz navdušenja, pričakovanja, lepote besed, rime.

Četrtek je zdaj naš dan, dan poezije.”

 

Objavila: Zdenka Uršnik