Nataša Dolejši, mentorica krožka Urbani sprehodi je za torek, 20.10. pripravila gradivo o hrastu /DOB/. Ker se v teh kriznih časih ne morejo srečevati, so se člani krožka odločili za nadaljevanje izobraževalnega programa na daljavo. Gradivo je mentorica poslala včeraj po e pošti, tistim, ki elektronskega naslova nimajo, pa po klasični pošti. Članice si bodo individualno ogledale drevo in raziskovale zanimivosti le-tega. Ko bodo razmere dovolile, si bodo obravnavana drevesa skupaj ogledali.

Navajam gradivo:

Tema tega tedna je dob (hrast), ki raste v neposredni bližini Gimnazije Velenje. Na spodnji sliki je lokacija označena z rdečim krogcem.

 To je eno od najstarejših in najmogočnejših dreves v centru mesta. Ima neenakomerno krošnjo, deblo je krajše, veje se mogočno raztezajo v višino in širino. Za dob je znano, da dobro prenaša mestno okolje (prah).

Dob v povprečju polno obrodi le vsakih 5 do 7 let. Poišči kakšen želod na tleh.

 

DOB listopadnen
Quercus robur
Družina: bukovke (Fagaceae)
Lubje je globoko razbrazdano.

 

Premer debla doseže do 2,5 m.

 

Kratkopecljati, skoraj sedeči list nepravilne oblike, proti vrhu se razširijo in imajo 5-7 krp. Želod ima 3-7 cm dolg pecelj. Dolžina želodov 2-3 cm. Kapica želoda je zelo sploščena.
Vetrocvetka. é 25-35 m (40 m)

çè 15-20 m (25 m)

Med kvartarjem so bili hrasti izpostavljeni klimatskim spremembam in pomembnim migracijam. Med zadnjo ledeno dobo je bil njihov areal omejen na južni Iberski polotok, srednjo Italijo in jug Balkanskega polotoka. Današnji areal so dosegli v manj kot 7000 letih. Ključni migracijski mehanizem je bila medvrstna hibridizacija, ki je pospešila razširjanje vrste kasne sukcesije (gradna) v pionirsko vrsto (dob). Kasnejša ponovna naselitev po ledeni dobi po različnih migracijskih poteh je pustila genetsko sled, opaženo v kloroplastnem genomu. Premiki po ledeni dobi so močno vplivali na današnjo porazdelitev genetske raznolikosti.
Hrasti so med najbolj raznovrstnimi gozdnimi drevesi. Visoka stopnja raznolikosti je najverjetneje posledica velikih populacij, pretoka genov na dolge razdalje in medvrstne plodnosti.  

V Sloveniji raste samoniklih šest hrastov (dob, graden, cer, črnika, puhasti hrast, hrast plutovec).

 

 

 

 

Karta semenskih sestojev in gozdnih genetskih rezervatov hrastov v Sloveniji

 

Zanimivosti:

Simbolizira dostojanstvo, moč, oblast, hrabrost mir, rast in razvoj

Dobovi nižinski gozdovi è dobrave (največja evropska ohranjena dobrava je Bialowieza na Poljskem, znane so dobrave v Slavoniji ob Savi. V Sloveniji v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki, v okolici Brežic, ob Muri in Lendavi, na Dravskem polju vse do Slovenske Bistrice.

Na Švedskem drevo, ki naj bi bilo staro preko 1000 let z obsegom 14 m.

Primerek slavonskega hrasta, ki so ga občudovali na svetovni razstavi v Parizu leta 1900, je bil kar 50 m visok, deblo je v obsegu merilo 8 m, imel je 65 m3 lesne mase.

Najdebelejši slovenski dob raste v Cundrovcu pri Brežicah z obsegom 795 cm in višino okrog 20 m. Njegova starost je ocenjena na 300 let.

Drugi največji obseg ima Nujčev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem. Njegov obseg je preko 778 cm, visok pa je 29 m.

V mnogih kulturah je hrast sveti in je pogosto povezan z legendami o božanstvih, ki komunicirajo s smrtniki.

Kelti, Rimljani in Grki so imeli legende, povezane z mogočnim hrastom z njim povezanimi božanstvi, ki so imela nadzor nad gromom, strelo in nevihtami.

Drevo v vseh religioznih in kulturnih izročilih predstavlja simbol življenja. Še posebej so častili drevesa stari Kelti. Njihove staroste, druidi, so se ob velikih odločitvah posvetovali z mogočnimi hrasti, ki so veljali za najsvetejše drevo.

Zevs je grški poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte. Predstavlja tudi čuvaja državne ureditve, zaščitnika pravice in boga svetlobe. Njegov simbol je hrast, v roki drži žezlo in strelo, ob njem pa je njemu posvečeni orel.

Pri starih Grkih je bil venček iz hrastovih zlatih listov predhodnik krone. Venček iz hrastovih vej je simboliziral povezavo z božanskim.

V starem Rimu je bil posvečen Jupitru.

Rimski generali so bili ob vrnitvi zmagovalni iz bitke prejeti hrastove krone, hrastov list pa se še danes uporablja kot simbol vodstva v vojski.

V norveški legendi je Thor našel zavetje pred silovito nevihto, tako da je sedel pod mogočnim hrastom. Danes ljudje v nekaterih nordijskih državah verjamejo, da želod na okenskem oknu zaščitili hišo pred udarom strele.

Germani so hrast posvetili vrhovnemu bogu Donarju

V nekaterih delih Velike Britanije so mlade dame sledile običaju, da nosijo želod na vrvici okoli vratu. Veljalo je, da gre za talisman proti prezgodnjemu staranju.

Tudi v Krščanstvu je veljal za božje drevo è sadili so ga ob božjih poteh

V 18. stol. Je postal simbol junaštva

Hrast v gozdu Sherwood je domnevno drevo povezano z Robin Hoodom in njegovi možmi  in je zdaj priljubljena turistična atrakcija (čeprav to posebno drevo verjetno še ni bilo na tem mestu pred 16. stoletjem).

Hrastove vejice, ki so jih nosili k poroki, naj bi zagotovile ploden zakon.

Lubje je bilo uporabljeno tudi za ustvarjanje barvila, ki se je uporabljalo pri izdelavi črnila.

Včasih so želode nabirali za hrano domačim svinjam.

Listi doba krasijo različne nemške grbe, v času nekdanjih nemških mark so bili upodobljeni na kovancih za pfenige, danes so na evrskih centih.

V Srednji Evropi spada med gozdarsko najpomembnejša drevesa.

V hrastovih šiškah živijo ličinke žuželk. Znanstveniki poznajo pri hrastih več kot 100 različnih vrst šišk.

V hrastovih sodih zorijo mnoge pijače (vino, rum, konjak, vinjak in viski, ki jim dajo čreslovine (iz lesa) žlahtno barvo in aromo.

Hrastov gozd nas zna v svoji temačnosti sladko objeti s svojim mehkim, veličajnim duhom, ki nas omamlja, straši in boža.

 
Rastišče: V gozdovih po skoraj vsej Evropi.  Pri nas samonikel. Najdemo ga v listnatih in mešanih gozdovih. Je vrsta hrasta, ki uspeva na precej vlažnih tleh (tla z visoko podtalnico in na občasno poplavljenih tleh). Prenese tudi zmerno sušo. Na ravninah, platojih in gričih je dob pionirska vrsta.
Svetloljuben, včasih prenese tudi polsenco.
Občutljiv na pozno spomladansko slano.
Hrastovina je cenjen, srednje težek, trd in obstojen les. Hrastov les je eden najbolj cenjenih, najlepših in uporabnih lesov.

 

Uporabnost: Nekoč so les uporabljali za jambore ladij, danes ga uporabljamo za furnir, pohištvo, rezbarije, talne obloge, stopnišča, železniške pragove, pilote, izdelavo sodov, za zunanje konstrukcije kot gradbeni les… Rezane deske hrasta so zaradi svoje slikovitosti, še posebno cenjene pri izdelavi pohištva. Bolj grobo obdelan les se uporablja za ograje, strešne tramove in posebne gradnje. Hrastovina je tudi dobro kurivo.

 

Skorja (želod in lubje) vsebuje čreslovine, ki pomagajo pri vnetjih in kožnih boleznih.

Les: zunanja plast je svetlejša, notranja plast je temnejša.

  Starost: do 1000 let
Nima fantek kapice,
kapica ima fantička;
prišle hude sapice,
niso vzele kapice,
vzele so fantička.
/O. Župančič/
Naloga: Ali poznaš kakšno zgodbo, pesem, ki opeva hrast?

 Razišči slovenske grbe in poišči ali ima kakšen kraj v svojem simbolu hrast ali hrastov list.

         

 

Objavila: Zdenka Uršnik