Mentorica krožka Branka Mestnik je predstavila delovanje krožka.

“Naš krožek je praznoval petnajstletnico. Slovenija, dobro te že poznamo. Kljub temu da  smo prevozili in prehodili veliko poti, pa si članice želijo novih spoznavanj o pokrajinskih značilnosti in kulturno-zgodovinski dediščini Slovenije.

V šolskem letu 2018/19 smo odkrili nove zaklade Slovenije. Odpeljali smo se  med jesensko obarvane vinograde, v Svečinske gorice. V spominu je ostala domačija Berghausen, kjer prebiva enajst rjavih medvedov. Tik ob meji z Avstrijo je stara cimprača –  Vinogradniški muzej Kebl. Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji cesto v obliki v obliki srca? Pri turistični kmetiji Dreisibner smo je razveselili in ob tem okušali domače jedi. V bližini je novost kamnita miza – »če se dva usedeta za mizo, sedi eden na avstrijski strani, drugi pa na slovenski«.

 

Obiskali smo trg s sedemstoletno zgodovino. To je Rogatec. Zaznamuje ga Muzej na prostem, ki predstavlja zgodovinsko stavbno dediščino ob panonske kmetije in kulturno izročilo prebivalcev Obsotelja. Nad naseljem stoji Dvorec Strmol iz 15. stoletja.

Pot nas je zanesla v Tuhinjsko dolino, kjer je v srednjem veku vodila »cesarska cesta« med Štajersko in Trstom. V Motniku, Špitaliču in Snoviku so nas zelo gostoljubno sprejeli. Predstavili so nam obrti s katerimi so se ukvarjali v preteklosti in sodoben pomen krajev. Poseben je pritlikavi nosorog, ki so ga odkrili v Motniku, kjer so izkopavali rjavi premog. Terme Snovik slovijo, glede na nadmorsko višino, kot najvišje terme v Sloveniji. V njih nadaljujejo tradicijo Kneippovih terapij.

 

Raziskali smo tudi del Kozjanskega parka. V Šmarju pri Jelšah so prenovili Skazovo hišo (projekt »In cultura veritas«). V 200 let stari kleti pa smo okušali avtohtone sorte vin. Območje Tinskega je v preteklosti poraščal pragozd. Od 14. stoletja pa je znano po dveh cerkvah, ki stojita druga ob drugi. V Termah Olimje v Podčetrtku so nam predstavili ponudbo za »oddih poln doživetij«. V vasi Olimje pa ohranjajo tradicijo zeliščarstva in izdelovanja čokolad.

Ta veseli dan kulture, smo preživeli v praznično okrašeni Ljubljani. Ogledali smo si Plečnikovo hišo, muzejske zbirke v Mestnem muzeju in Narodno galerijo. Navdihnili so nas slike slikarke Ivane Kobilce.

Januarja smo spoznavali domači kraj. V Knjižnici Velenje smo se čudili bogati zbirki prvih beril. V Vili Bianci pa so nas poučili o njeni preteklosti.

Pomladna ekskurzija nas je vodila v Andraž, kjer so nas presenetili s gostoljubno, kulturno predstavitvijo kraja pod goro Oljko. Navdušila nas je graščina Novi Klošter v Založah pri Polzeli. To je nekdanji dominikanski samostan, ki ga je ustanovil celjski knez Friderik II. in je skoraj že »utonil v pozabo«. Od leta 2010 v lasti Opusa Dei, ki ga skrbno prenavlja.

V marcu smo odkrivali kraja,v katerih je nekoč cvetelo slamnikarstvo. To je danes pomembno industrijsko in glasbeno mesto Mengeš ter gospodarsko najbolj uspešna slovenska občina Trzin. Prav »luštno« je bilo, čeprav smo se morali zaščititi z barvitimi dežniki.

Med vsemi potmi je tradicija, da izberemo ekskurzijo »gremo tja, od koder sem doma«. Ga. Iva nas je povabila v Stično. Presenetile so nas skrivnosti najstarejšega samostana na slovenskem ozemlju. Ustavili smo se tudi pri gradu Bogenšperk in spoznali Valvazorjevo dediščino.

 

Ko so dnevi postajali daljši, smo se popoldan odpravili v jugovzhodni del Slovenskih goric, v Juršince, Veliko Nedeljo, Ormož. Odprli so nam vrata Puhovega muzeja, kjer je na domačiji  ohranjena tehnična dediščina izumitelja, tovarnarja Janeza Puha. Mogočen grad Velika Nedelja je bil sprva v lasti Nemškega križarskega reda, danes je v njem muzej in arhiv. Ptujski grofje so v Ormožu zgradili grad, v katerem smo si ogledali raznovrstne zbirke, razstave.

Celodnevno ekskurzijo smo namenili spoznavanju kraških in primorskih pokrajin. V Pivški kotlini nas je prijetno presenetil sodobno opremljen Ekomuzej. Kulturne znamenitosti v Ilirski Bistrici (Plac, Hodnikov mlin, gradišče sv. Ahac, Mestna palača s hranilnico), slikovito prekinja najdaljša slovenska ponikalnica Reka.  Na obrobju Brkinov  nas je zaradi svoje lege očarala mala vasica Prem. Ponaša se z romanskim gradom in Kettejevo rojstno hišo.

Ker nas je zanimalo tudi življenje in delo na ekološki kmetiji, smo v Skornem pri Šmartnem ob Paki obiskali Potočnikovo kmetijo in ustvarjali v delavnicah.

Že nekaj let smo načrtovali obiskati mesto, ki se je razvilo na ravnini ob sotočju rek Save in Kokre. Vstopili smo v staro trško jedro Kranja, kjer smo začutili duh Prešernovega časa v njegovi hiši in pisarni. V preteklost smo se vrnili tudi v gradu Khisistein in si ogledali razstave Gorenjskega muzeja. Arhitekturno zanimiva je bila zlasti Mestna hiša. Na koncu našega potepanja po Kranju smo se sprehodili še po podzemnih rovih, ki imajo zgodovinski spomin in hkrati so turistična zanimivost.

Prav ima pesnik Tone Pavček, ko pravi, da: »Take dežele ni.« Slovenija je preprosto čudovita. V petnajstih letih še nismo ponovili nobene ekskurzije. Vse bolj nas presenečajo mali kraji, ki razvijajo raznovrstno turistično ponudbo. Čeprav je Slovenija majhna dežela, pa imamo še veliko idej. Želimo spoznati nove kotičke na sončni strani Alp.  ”

Objavila: Zdenka Uršnik